Vtisi:
Tudi letošnje leto sem se s prijatelji udeležila Koliščarskega tabora. Starši so nam pomagali postaviti naše šotore in se poslovili. Ostalo nas je 3 dekleta in 13 fantov. Najprej nam je arheolog predstavil živali iz časa koliščarjev in njihovo življenje. Po sprehodu nas je obiskal astronom. S seboj je prinesel teleskop, s katerim smo opazovali nočno nebo. Pokazal nam je ozvezdje Laboda in planet Saturn ter ostale zvezde. Zraven smo na kartone narisali smernice neba in napisali imena prvih raziskovalcev oz. astronomov. Pred spanjem smo si ob ognju spekli hrenovke ter koruzo. Naslednji dan nas je obiskal ornitolog, ki je govoril o obročkanju ptičev. Videli in hranili smo tudi laboda, ki živi na tem jezeru. Igrali smo se tudi igro iz časa Mostiščarjev. Spekli smo si sami svoj kruh, kakršnega so jedli Mostiščarji. Meni je naš kruh dosti boljši, vendar, ko si lačen, je tudi tak kruh v redu. Zvečer so nekateri otroci kartali v šotorih in se pogovarjali, nekateri pa smo kmalu utrujeni zaspali. Zadnji dan smo izdelovali spominke iz gline, loke in ogrlice. Nato smo se igrali v gozdu, medtem pa je Alenka pripravila glavno igro Lov na belega bobra, ki je bila zelo težka. Med drugim smo tudi streljali z loki. Na koncu so nas obiskali še konji, katere smo vsi jahali. Nekateri so tudi ribarili z ribiči in ujeli lepe ribe. Nato je prišla že naslednja skupina otrok, po nas pa so prišli starši. Meni je bilo najlepše spati s prijateljico v šotoru in se igrati s prijatelji v gozdu ter spoznavati življenje ljudi, ki so živeli tukaj toliko let pred nami.
– KATJA JANC
Dne 21.8.17 smo se odpravili v Drago na Koliščarski tabor. Tabora sem se zelo veselila, ker sem se ga udeležila že lansko leto in mi je bilo zelo všeč. Ko smo prispeli na tabor, smo si najprej postavili šotore. V šotoru sem spala skupaj s prijateljico Katjo, okoli naju pa so imeli šotor bratranca in prijatelji. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jahali konje in z gospo Jožico pekli kruhke, ki smo si jih naredili čisto sami, joj kako so bili okusni. Zelo prijetno se je bilo igrati različne igre v gozdu. Ko se je stemnilo, smo gledali tudi zvezde po teleskopu. Potem smo pojedli večerjo, se še malo pogovarjali in nato utrujeni odšli spat v svoje šotore. Najbolj vztrajni so še kartali in se igrali družabne igre. Zanimivo pa je bilo tudi to, da nas je vsak dan obiskoval tudi labod, ki je plaval v bližini našega tabora. Komaj čakam prihodnje leto, da se spet vrnem na Koliščarski tabor in srečam svoje prijatelje, ki ne hodijo na mojo šolo in jih celo leto ne bom videla.
– LANA KREVEL