Koliščarski dan 2019

Lani nam je ponagajalo vreme in smo morali Koliščarski dan odpovedat in tudi za tokratni 24. avgust napoved ni bila najboljša, a člani projektne skupine smo se soglasno odločili, da tokrat Koliščarski dan bo. In je tudi bil! Do 17. ure, ko je začelo deževati smo uspešno izvedli ves program, ki smo ga predvideli za tokratni Koliščarski dan. Obiskovalci od blizu in daleč, nekateri tudi iz tujine, so uživali v številnih zanimivih delavnicah, nastopih in predavanjih. Osrednja tema letošnje prireditve je bil koliščarski voz.

S svojim obiskom so nas razveselili: podžupana Občine Ig Tone Modic in Občine Brezovica Marko Čuden, poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc, nekdanji minister za kulturo dr. Uroš Grilc ter triatlonka Mateja Šimenc. Pridružil se nam je tudi domačin, telovadec Mitja Petkovšek in kot član PGD Ig sodeloval pri organizaciji. Podobno se je povabilu za sodelovanje in pomoč odzval tudi ižanski župnik Janez Avsenik, prav tako član PGD Ig. Oba smo lahko videli na parkirišču pri urejanju prometa, za kar se jim a zahvaljujem, kot tudi ostalim članom PGD Ig, ki so poskrbeli tudi za požarno stražo in koliščarski tuš ter nam posodili klopi in mize za izvedbo prireditve.

Delavnice smo razdelili v tri vsebinske sklope (arheološke izkustvene, naravoslovne in ustvarjalne). V arheološko izkustvenih delavnicah so udeleženci spoznavali, kako so si koliščarji izdelovali oblačila. Iz Narodnega muzeja Slovenije so pripeljali prazgodovinske statve, na katerih so obiskovalci tkali, iz gline pa izdelovali amulete za srečo ter jih okrasili z značilnimi koliščarskimi vzorci. Arheologinja Pavla je predstavila svoj poklic, najmlajši pa so v peskovniku ‘izkopavali’ najdbe, jih sestavljali in lepili. Izdelovali so preplet, kot so ga koliščarji uporabljali pri gradnji hiše. Na delavnici pri upokojenem učitelju Lojzetu (Art-les) so sestavljali leseno koliščarsko sekiro, bolj spretni pa iz lesenih gradnikov čisto pravi koliščarski voz. Na delavnici Mestnega muzeja Ljubljana so se obiskovalci lahko preoblekli v koliščarja, poskusili sestaviti najstarejše kolo na svetu ter si naredili ‘tatu’. V Koliščarski kuhinji so si zamesili in nad žerjavico spekli koliščarski kruhek. Spekli smo tudi krapa v glinenem ovoju ter piščanca. Obiskovalci so degustirali žitne in želodove kave. S pomočjo rokodelske mojstrice Jožice Korenjak, ki izdeluje črno barjansko keramiko, po najdenih koliščarskih posodah, so iz gline izdelovali posode ter druge drobne predmete. Brez čolnov si življenja ob jezeru ne moremo predstavljati. Kako so koliščarji izdelovali, popravljali svoje deblake so predstavili eksperimentalni arheologi Skupine Stik, ki so na tokratni koliščarski dan pripeljali dva drevaka. Enega smo splavili, žal pa se ni bilo mogoče zapeljati z njim, saj koliščarski dan poteka v zaščitenem območju, kjer plovba, tudi ob posebnih priložnostih, ni dovoljena. Prazgodovinska kolišča okoli Alp so bila leta 2011 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine in o tem smo spregovorili s prijatelji iz Avstrije, iz Celovca, ki so predstavili svojo koliščarsko dediščino.

Janez Janželj je imel pletarsko delavnico in spoznali smo ali je vsaka veja primerna za pletenje košar, ali mora biti sveže odrezana? Povedal je, da košare mojstri pletejo iz vrbove veje ‒ šibe. Najprej izdelajo dno, nato steno in delo zaključijo z izdelavo ročaja. Tu smo lahko videli tudi izdelavo zobotrebcev.

Prijatelji z Dunaja pa so predstavili rekonstruirana prazgodovinska oblačila, materiale in tehnike izdelave.

Pri naravoslovnih delavnicah so tudi tokrat sodelovali predstavniki Oddelka za geologijo NTF, ki so predstavili kaj so fosili, kako nastanejo, kakšne vrste fosilov poznamo in kateri so najstarejši. Predstavili so tudi fosile okolice Ljubljanskega barja. Razložili so zakaj se je na Ljubljanskem barju v sedimentu lahko ohranilo tako staro leseno kolo. Predstavniki KP Ljubljansko barje so predstavili naravo krajinskega parka Ljubljansko barje, tokrat so se posebej posvetili dvoživkam. Iz papirja so si obiskovalci izdelali žabico in se udeležili tekmovanja, katera bo skočila najdlje. S člani DOPPS-a smo spoznali ogroženo travniško ptico ‒ kosca, ki živi na Ljubljanskem barju. Izvedeli smo več o pomenu barjanskih travnikov za ogrožene vrste ptic in katere vse živijo tu. Najmlajši pa so ptice spoznavali ob pobarvankah.

Lan so poznali in uporabljali že koliščarji. Zakonca Skubic sta prikazovala trenje, predenje in tkanje lanu. Članici Društva Zapotok pa sta predstavili zdravilne rastline in zelišča.

V ustvarjalnih delavnicah so si udeleženci spletli zapestnico, o okro in drugimi barvami smo obiskovalcem poslikali kožo s koliščarskimi motivi, udeležence pa smo povabili, da si v Literarni delavnici izberejo koliščarsko ime. Za navdih smo imeli imena junakov Jalnovih Bobrov. Tisti z umetniško žilico so se lahko preizkusili v slikanju na slikarski delavnici, bolj tekmovalni pa tekmovali v lovu na Belega bobra ter streljanju z lokom. Streli v sredino tarče so prinesli dodatne točke pri igri Lov na Belega bobra. V otroški delavnici pa so najmlajši reševali uganke, križanke, sestavljanke , ali si izdelali svojega bobrčka.

Na glavnem odru so obiskovalci prisluhnili predavanju dr. Antona Veluščka o koliščarskem vozu. Predstavil je dogajanje leta 2002 ob najdbi kolesa z osjo, ki je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Anton Dvoršek, v vlogi Karla Dežmana je predstavil Velikansko najdbo oz. izkopavanja leta 1875 na Ljubljanskem barju.

Leta 2011 bilo območje Ižanskih kolišč, skupaj 111 kolišč okoli Alp vpisano na UNESCO seznam Svetovne kulturne dediščine. Tudi o tem je tekel pogovor na glavnem odru.

Ogledali smo si tudi predstavo Koliščarji z Velikega jezera z nekaj novimi prizori. Predstavo je, po povesti Janeza Jalna Bobri, dramatizirala in režirala Alenka Jeraj. V predstavi sodelujejo igralke in igralci Mladinske in odrasle gledališke skupine Društva Fran Govekar Ig.

Arheolog Rene Masaryk pa je predstavil projekt Navis, izdelavo deblakov, regate deblakov in letošnjo pot z deblakom na Kreto.

Za koliščarsko obarvano gostinsko ponudbo je skrbela Gostilna Hram z Iga. Seveda pri tako velikem dogodku poleg tistih, ki so pripravili in vodili delavnice, ne smemo pozabiti na tehnične ekipe: od potapljača, ižanskih gasilcev, ekipe, ki je pripravljala in pospravljala prizorišče ter Ribiške družine Smuč, ki nam je prijazno odstopila prostor za izvedbo prireditve. Dogodek so finančno podprli: Občina Ig, Občina Brezovica, KP Ljubljansko barje, Turistična zveza Slovenije, Eles d. d., MVA d. o. o., Polhov Gradec in Frizerstvo Ana Turšič s. p., Podpeč, Janez Mencej s.p. in drugi. Vsem iskrena hvala!

Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali in kakorkoli pripomogli, da smo pripravili najbolj koliščarski dan v letu. Se vidimo prihodnje leto, ko bo potekal 11. Koliščarski dan, do takrat pa naše koliščarske aktivnosti spremljate na novi spletni strani Društva Fran Govekar Ig: www.drustvo-frangovekar.si ter spletni strani www.vdezelikoliscarjev.si in FB V deželi koliščarjev.

Alenka Jeraj

Foto: Mirko Anželj