Tabor je namenjen otrokom, starim od 8 do 12 let. Na taboru spoznajo nekdanje prebivalce Ljubljanskega barja, koliščarje. Po postavljanju šotorov, pri čemer pomagajo starši, je potekala prva, literarna delavnica, v kateri so otroci spoznavali Janeza Jalna in njegove Bobre. Z Marjeto Žebovec smo prisluhnili odlomkom iz Bobrov, spoznavali družino Ostrorogega jelena in si po junakih iz Bobrov izbrali koliščarska imena. Med peko hrenovk, ki jih koliščarji najverjetneje niso imeli, a so otroci nad njimi navdušeni, so prisluhnili arheologu dr. Antonu Veluščku. Dr. Velušček je najbolj znani raziskovalec koliščarjev in avtor več knjig. Odkril je več pomembnih najdb iz tega obdobja. Med najpomembnejše zagotovo sodi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki ga je odkril na kolišču Stare Gmajne pri Verdu. Kolo je bilo del voza in miniaturo takega voza so otroci izdelovali z nekdanjim učiteljem tehnike Lojzetom Severjem. Najprej pa so si morali izdelati orodje, leseno kladivo oz. sekiro. Po večerji so opazovali zvezde in planete, s prof. Khamom in sodelavci. Opazovali so ozvezdje Laboda, ki so ga opazovali tudi koliščarji in ga upodabljali na posodah. Videli so tudi planeta Jupiter in Saturn ter več meglic in drugih nebesnih pojavov. Naslednji dan so se podali na gozdno učno pot Draga, z drugo skupino pa na interaktivno IGrivo koliščarsko pot. To je čisto nova pot, ki vas iz centra Iga, kjer je razstava Koliščarji z Velikega jezera, kot izhodiščna točka, pripelje v Mah, do območja, kjer je bilo nekdaj eno starejših kolišč. To območje je od leta 2011 uvrščeno na seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCO. V arheološki delavnici so otroci spoznavali poklic arheologa in z arheologinjo Pavlo Peterle Udovič izkopavali keramične posodice, ki so jih nato očistili in zlepili. S predstavnikom DOPPS-a smo ujeli nekaj ptičev, ki smo jih, po obročkanju in zbiranju podatkov, spustili. Najbolj zanimiv je bil vodomec, ki živi v zraku, v vodi, ko se požene za ribo, in v zemlji, kjer si skoplje bivališče. Otroci so se udeležili ribiškega tečaja, kjer so ujeli nekaj krapov. Po fotografiranju smo jih spustili nazaj v ribnik. Zvečer so pripravili dve gledališki predstavi iz življenja koliščarjev. Z Jožico Korenjak so otroci pregnetli glino in zemljo, da so pripravili material za koliščarsko peč, v kateri je nato Jožica spekla keramične posode s koliščarskimi motivi. Nato so iz gline oblikovali obeske in druge izdelke. Koliščarji so poznali konje, tako da je bilo organizirano tudi jahanje. Koliščarji so se preživljali z lovom, zato so otroci izdelali loke in trenirali streljanje v tarčo. Znanje je prišlo prav pri igri Lov na belega bobra, kjer otroci tekmujejo v streljanju z lokom, odgovori na vprašanja o koliščarjih in okolju v katerem bivajo, pomemben pa je tudi čas, v katerem prehodijo oz. pretečejo pot, da najdejo belega bobra. Po Jalnovih Bobrih je beli bober ščitil Ostrorogega jelena, zato ga nikoli ni ubil.
Še veliko zanimivega smo se naučili, predvsem pa uživali ob ribniku in neokrnjeni naravi, spletlo pa se je veliko novih prijateljstev. Otroci uživajo v naravi in si, tako kot odrasli, radi spočijejo od vsakdanjih skrbi in hitrega tempa življenja, v katerem je pogosto premalo časa za medsebojne odnose, stik z naravo in počitek.
Foto in tekst: Alenka Jeraj
Vtisi:
Na taboru smo se imeli super, ker smo se veliko naučili, lovili ribe, jahali, se igrali, pekli, gledali zvezde, odšli na gozdno pot in ustvarjali. Bilo je zelo zabavno in upam, da tudi drugo leto pridem.
Neja Pozvek – Bela Roža
Na koliščarskem taboru mi je bilo zelo lepo. Lovili smo ribe, spali v šotoru, peli ob ognju, imeli smo tekmovanje Lov na belega bobra, se sprehajali in lovili ribe. Naslednje leto bi le to spremil, da bi se igrali z vodnimi baloni. Vse mi je bilo všeč.
Dominik – Drzni Volk
Danes smo ustvarjali verižice. Na taboru smo lovili krape in jahali konje in delali loke.
Ajda – Zvezda
Všeč mi je bilo vse, kar smo delali (gledali zvezde, jahali, lovili ribe, šli na Lov na belega bobra, šli na gozdno učno pot, lovili ptiče, streljali z lokom). Lepo pa je tudi, ko gremo domov.
Žana Gasser – Zlatolasa Lipa
Na taboru mi je bilo zelo všeč, ker smo se naučili veliko novih stvari. Jahali smo, opazovali ptiče, lovili ribe in ustvarjali. Ni mi bilo všeč, ko so hodili po glini in mi jo dali na glavo.
Julija Smolnikar – Črna Roža
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jahali konje. Ni mi bilo všeč streljanje z lokom.
Anika – Zlata Roža
Všeč mi je bilo vse, kar smo delali. Najbolj mi je bilo všeč, ko sedimo pri ognju in se pogovarjamo. Najmanj mi je všeč, da moramo domov.
Patrik Štupar – Bosonogi Lovec
Včeraj mi je bilo zelo všeč, ker smo lovili ribe. Igrali smo se Lov na Belega bobra. Naslednje leto moramo več loviti rib.
Amadej Gregorič – Drzni Ris
Prvi dan smo postavljali šotore.
Bili smo zelo veseli
in zvečer, ob ognju,
pesmico zapeli.
Bilo je res lepo,
škoda, da samo enkrat v letu je tako.
Bila sem zelo vesela
In želim si, da v življenju, več tega bi imela.
Neža Novak – Rjavi Hrček
Igriva koliščarska pot je; bilo je v redu. Vse je bilo super.
Iza Levak – Lepolasa Lipa
Meni je bilo všeč čisto vse, zato nimam pripomb. Ko smo šli na Igrivo koliščarsko pot je bilo zabavno, ker smo dobili vse točke, a je bilo malo prevroče.
Bian Peceli – Pegavi Zajček
Všeč mi je bilo, ko smo zaigrali predstavo. Ni mi bilo dobro, ko smo hodili po goščavi. Vse drugo mi je bilo všeč.
Pia – Zlatolasa Vrba